literatura universal . joves i adults     inici
Debeljak, Aleš

 


Mesto in otrok / La ciutat i el nen

Noben stok, zares, ni brez namena. Le kadar arhangel

se nam prikaže kot v planini modri svišč, za bežen hip

morda spoznamo, kje stoji izbrana domovina. Ne bo zamrl

tvoj babilonski vrišč. Zato ne spijo pesniki. Naloga

 

zdaj se jasna zdi: to bo kronika in v njej bolečina.

Velika kot gruda ledenika, ki se topi. In preplavi

nasade maka in vasi, tarče v frizu vitkega portala in

razkošne gube turškega srebra: vsaka solza te poglobi.

 

Stojiš na skali, ki se ne premakne. Okrog tebe svet se

kruši v prepad. Ti piješ živo vodo. Črpaš jo iz ust

ljudi, ki s tabo dihajo. Zraven so kot dokaz, ko se

 

zjutraj spet rodiš. Kot tale pesem. Še malo in utišal jo bo

plaz. A tisoč odmevov se namesto nje pognalo bo v zrak.

Ker ljubezen, ki teče ti skoz žile, je seme, cvet in sad.

 
imatge poesia
cercador:  autor:     poema:           cercador avançat  boton busqueda avançada
<<
web design KTON Y CÍA